Malo brskam po spletu in zasledim, da v nekem kraju v ZDA, ki šteje okrog 700 prebivalcev, tamkajšnjih pet policistov ponuja brezplačen prevoz domov tistim, ki so pregloboko pogledali v kozarec.
Danes sem spoznal, da me jezijo letnice. Oziroma leta. Ne, ne, ni demenca, kot bi morda kdo izmed vas pomislil, nisem še toliko star.
Naj pojasnim. Danes brskam po internetu in opazim letnico 2001 - in mimogrede pomislim: ah, saj to je bilo pred kratkim. Potem pa bolje pomislim in ugotovim, da je to že kar nekaj let nazaj. Hm.
A to pomeni, da čas prehitro beži ali pa sem jaz nekako “izgubljen” med letnicami in zadnje čase malo čudno dojemam čas, ki beži mimo mene?
Ne vem. Vem pa, da se mi leto 2001 še vedno zdi nekako blizu, a je že kar daleč…
Ugotovila sem, da ribe na krožniku sicer izgledajo odlično. Da so tudi odlične, če jih napravi nekdo, ki to zna (žal ne moja mami). Toda nikoli se jih ne bom naučila jest, kajti imam preveč preglavic z kostmi. Mislim, da bom kar ostala pri dunajskem zrezku.
Zopet sem “donirala” Športni loteriji. Se tolažim, da naj bi šel del njihovega dobitka v dobrodelne namene. Preprosto mi ne uspe, prepogosto prav zaradi enega para, ne glede kakšno taktiko uberem. Seveda sem že imela nekaj dobitkov, toda sem v globokem minusu. Še dobro, da ne stavim za večje vsote.
Ema? Nah ja … Smo videli že boljše izbore, a ne? Alenka Gotar me sicer z nastopom ni prepričala, kljub seveda dobremu vokalu. Morda le malce preveč “kiksov”, se pravi fušanja, za nekoga, ki ima za sabo toliko šolanja in izkušenj z resnejšim nastopi, kot je Ema. Glasbena spremljava mi ni nikakor všeč, še manj pa (že videni) back vokalisti, ki definitivno ne sodijo v to pesem. Toda, glede na to, da je letos blazno v modi operno petje, Il Divio so na primer popularni tudi med povprečnimi Eurosong gledalci po Evropi, imamo morda celo kakšno šanso za vidnejšo uvrstitev. Uf, morda pa bomo na letošnjem izboru za Eurosong končno dobili nekaj več točk od južnih sosedov, saj je avtor pesmi Babić.
Glavno pa je, da sem se na tipkovnici končno naučila pisati umlaute. In to je dejansko moj največji današnji uspeh. Juhej! ä ë ö ü
Za nami sta oba predizbora letošnje Eme. In finalisti so:
1. Alya - Vizija (nobene konkretne melodije in pre-hiperaktiven nastop) 2. Zlati muzikanti - Pepelka (hm … Zgrešili festival?)
3. Dean Vivod & Tonus Kitaris - Hitmejker (klovnovsko. če je to sploh beseda )
4. Nude - Element L (nič novega … ) 5. Sebastian - Naj svet zakriči (se že pojavljajo očitki o plagiatu …) 6. Denis - Nor sem nate (eh …)
7. Don Corleone - Bella mia (si skušam predstavljat morebitne odzive v Helsinkih)
8. Tadeja Fatur - Drugačna pesem (se ne spomnim nastopa, očitno zgrešila) 9. Zablujena generacija - Kdo hoče plesati z menoj? (Lordi učinek wannabe, ampak vseeno cool)
10. Žana - Druga violina (osladno. Pričakovala kaj bolj sexy …) 11. Alenka Gotar - Cvet z juga (opera + dalmatinski melos? Not good.) 12. Steffy & donald TrumpeT - Zadel si me v živo (opa, presenečenje!) 13. Martin Perović - Zadeni me (refren speven, ostali del pesmi nezanimiv, dokaj dober vokal, toda fant se preveč pači) 14. Eva Černe - Čudeži smehljaja (njen vokal ni vprašljiv, toda sama pesem se izgubi v povprečju)
Dokaj medlo se mi je zdelo. Sami nastopi niso bili preveč prepričljivi - ne vokalno, prav tako tudi ne kar se kostumografije in koreografije tiče. (Saj ne da se spoznam na to, le mnenje gledalca, pač). Prvi večer je bil recimo bolj zanimiv (morda tudi zaradi več “znanih fac”), čeprav tudi oni niso bili kaj preveč razpoloženi. Še Nuša Derenda je delovala zdolgočaseno.:) Tudi sama režija prenosa je bila - čudna. Ko je človek pričakoval, da bo kamera pokazala nastopajočega, ga ni.
Koga sem si zapomnila? Definitivno Zablujence. Čeprav ne vem iz koga se oni delajo norce - ali iz samega festivala Ema ali pa le iz sebe … Kakorkoli, mene so zabavali, kar je očitno tudi smisel teh tekmovanj.
Alenka Gotar - vokal me sicer je prepričal, back-vokalisti so bili že videni in nikakor v kontekstu pesmi, pa tudi sama glasbena spremljava pa je “rahlo” zgrešena. Če se že gremo igrat, da smo bolj trendi, potem naj bo vsaj kaj v stilu Nighwishev.
Diona Dim - pretresljivo besedilo, temen vokal, ter temna pesem, ki pa žal ni dosegla svojega potenciala. V predstevitvi pri Mariu je pesem v angleščini delovala bolj prepričljivo.
Zanimiva se mi je zdela Evina (Plestenjakova Eva) pesem, kljub njeni očitni tremi, seveda pa ne morem mimo Don Corleoneja. Odbito, nenavadno, neresno, a simpatično.
Iz drugega večera pa se dejansko spomnim samo Steffy.
Kaj pričakujem v finalu? Boj med Gotarjevo, Zabljujeno generacijo in verjetno tudi Evo Černe, ki že ima svoj krog glasovalcev že iz Bitke talentov. Seveda pa bo ogromno glasov iz Štajerske za Sebastjana, zato me njegova zmaga ne bo presenetila. Mimogrede, njegova pesem spominja na lansko ukrajinsko pesem na Eurosongu.
Prihaja čas kurentovanja. Torej bodo kurenti vsepovsod. In spet me bo strah, heh.
Ja, kurentov me je strah. No, bolje rečeno - precej nelagoden občutek me obdaja, ko sredi mesta naletim na njih, zato vedno naredim veliko ovinek okoli njih. Zdijo se mi ogromni, glasni in … skakajoči.
Podpiram. Oba ga podpirava. Verjetno ena boljših zamisli sedanje vlade.
Nisem, nisva kadilca, kljub moji nekajletni odisejadi v to smer v gimnazijskih letih in potem še nekaj časa na faksu.
Ne razumem kadilcev, ki so tako negativno nastrojeni proti predlogu tega zakona. Saj jim ničesar ne prepoveduje. Bodoči zakon jim ne bo prepovedal samega kajenja, le kajenja v zaprtih prostorih, kar pa ni tak velik problem, kot se ga skuša prikazati. Torej - problema sploh ni.
Baje da naj bi bili s tem zakonom najbolj na udaru gostinski lokali. Prav zaradi tega se že prav vselim tega zakona, saj mi gre blazno na živce smrad po cigaretnem dimu (ker doma ne kadijo, sem mu izpostavljena praktično samo v lokalih), ki se zažre v lase, oblačila, nenazadnje so mu izpistavljena tudi moja pljuča in vse ostalo. Kadarkoli grem ven - “žurat” (redko, prav zaradi tega, ker me zakajeni lokali pač ne privlačijo), se moram včasih bolj posvečat temu, da se v množici izogibam nažganim cigaretam, ki so naredila že kar nekaj lukenj v moja oblačila. No, to je že skoraj stvar vzgoje poameznika, ki maha s cigaretom okoli.
Nasprotniki zakona govorijo o diskriminaciji. Češ da se jih diskriminira s to prepovedjo. Njihova čustva bodo dejansko prizadeta s to prepovedjo. (?) Heh. Prosim lepo - ljudje, ne pretiravajte.
Le zakaj bi se morali nekadici prilagajati kadlicem? Vprašanje: Kdo komu bolj škodi? Nekadilec kadilcu, ali kadilec nekadilcu? Tu verjetno ni dileme.
Da, vsak človek ima pravico, da počne karkoli. Toda to “erga omnes” dejstvo se vedno konča tam, kjer se poseže v pravice drugega. V mojo pravico do svežega zraka (no, v lokalih je to relativen pojem), brez nevarnih in smrdljivih tobačnih dimov. Če bo zakon sprejet in se izvajal kot je zamišljeno, bom sama raje in več kot do sedaj, zahajala v lokale, ki bodo po mojem mnenju vedno polni, pa naj bo karkoli. Večina ljudi hodi(mo) v lokal zaradi druženja in ne zaradi tega, da svojo jutranjo kavo spijemo ob cigareti, kar je baje celo argument nekaterih, ko so proti zakonu. Urejeni lokali s številom gostov verjetno ne bodo imeli nobenega problema. Druga zgodba so verjetno manjši vaški “pajzli” s stalnimi strankami, toda - človek se vsega navadi, če le želi.
Gostilniška ponudba se je zaradi zaokroževanja ob prehodu na evro povsod podražila za nekaj procentov. Pa prepoved kajenja v zaprtih prostorih in s tem napovedovano možno izgubo gostov kompenzirajte z nižjimi cenami.
Gospod, kazen boste plačali, nimate vinjete!"
"Pa saj je ne rabim, ker se vozim samo po Slovenski cesti!"
"Že, že, a včeraj ste se peljali po novi ljubljanski obvoznici!"
"Kako pa to veste?"
"Omet imate za brisalcem!"