Zmešnjava

Jaz pa sem mislil, da je zima

Danes je 29. februar. Glede na mojo splošno izobrazbo se mi zdi, da je letni čas, ki nas zaenkrat še obdaja, zima, pomlad pa pride uradno na vrsto šele 23. marca, ne glede na to, da občasno posije sonce in je nekoliko topleje. Celo za voznike avtomobilov je zima “uradno” do 15. marca, saj so do tega datuma obvezne zimske pnevmatike.

Ampak na spletni strani 24ur.com očitno menijo drugače:

Zanimivo. Le kako sem lahko vse življenje živel v zmoti in mislil, da februar spada pod zimo. Tepec jaz.

2 komentarjev 29.02.2008

Povsem navadna, testna objava - trackback vs. ping

Za ta blog glede njegove tehnčne izvedbe skrbi predvsem Robi. Vendar vse do danes nisva uspela naštudirati razlike glede trackbackov in pingov. Ni nama bilo jasno, zakaj se najini “trackbacki” ne pojavljajo v obliki takšnih [ ... ] oklepajev. In šele danes ugotavljava, da so komentarji v obliki [ blablabla ] pravzaprav pingi.

Gledala in spreminjala sva najine nastavitve, brala Pi.Romanove nasvete, a nič; toda tokrat pa se meni le posveti lučka¹ … V nastavitvah nisva imela nastavljene možnosti, da se samodejno obvesti v blogu omenjene zapise … Za to sem verjetno kriva jaz, saj me je ob odpiranju tega bloga zmotilo opozorilo, da “lahko ta funkcija upočasni objavo”, jaz pa “znorim”, kadar na računalnku karkoli dela počasi, tako da sem to funkcijo sama odkljukala.

Hej, vendarle nisem blont.

Naj torej poizkusno pošljem trackback/ping whatever na objavo o sprehodu na znane posavške slapove. Tu sem pisala tudi o lahki dostopnosti do slapov, namreč - preko potoka, ob katerem se vije pot, je bi bilo speljanih veliko brvi, ki so olajšale pot … Naj vse potencialne izletnike opozorim, da po pripovedovanju tamkajšnih sprehajalcev za enkrat ni več tako. Bojda so domačini (prav ironično - prav tisti, ki na račun te izletniške točke služijo z gostilniško ponudbo ribjih jedi) v tem gozdu podirali drevesa in ob tem baje dodobra “razmesarili” dobro uhojeno pot in podrli vse brvi, tako da (nujen) prehod čez potok ni mogoč. V kratkem grem sama preveriti stanje, upam da ni tako grozno, oz. da je že “vzpostavljeno prejšnje stanje”.

Uf, je uspelo z pingi?

edit: wohoo, uspelo. In dan je rešen.

1. aha efekt[nazaj]

2 komentarjev 29.02.2008

Letos dražje kepice sladoleda ali letos ližemo dražje

je letos dražji tudi sladoled

3 komentarjev 28.02.2008

Že od nekdaj se sprašujem …

… kako lahko “temperamentno” navdahnjeni voditelji organizirajo “miren protest” množice ljudi, ki je že tako ali tako sprovocirana in na koncu s potrpljenjem - prav zaradi takih “voditeljev”, ne da bi ob tem pričakovali in predvideli, da se to lahko (morda zgolj zaradi nekaj posameznikov*) sprevrže v nepotrebno agresijo, ki je sami sebi namen, v uničevalno silo, tatvine, celo smrt?? In so ob tem potem šokirani? In nato za divjanje podivjane horde okrivijo druge?

*a kaj, ko si (žal) ljudje po tujini prav zaradi teh nekaj posameznikih ustvarijo mnenje, ki nedvomno škodi ugledu …

Dodaj komentar 23.02.2008

Sanjsko potovanje

Potepanje po Jugovzhodni Aziji se je pravzaprav začelo že na letališču v Münchenu, od koder sva poletela proti prvi državi na najini poti - Maleziji. Letalo je pristalo na velikem in sodobnem letališču v Kuala Lumpurju. Bil je mesec april, le nekaj dni pred malezijsko Veliko nagrado v formuli 1. To atraktivno dirko sva si tudi ogledala, še dobro, da sva na to pomislila že nakaj mesecev prej, da sva pravi čas prišla do (nesramno dragih) kart. Po nekaj dnevnem raziskovanju tega hitro razvijajočega mesta, kjer se na vsakem koraku pozna vpliv islamske vere (obiskala sva tudi nekdaj najvišji stavbi na svetu - Petronas Twins), sva za dva dni skočila še v Singapur, od tam pa na otok Sumatra, ki s svojo razgibano, s pomočjo vulkanskih izbruhov izoblikovano divjo naravo, predstavlja čisto nasprotje hitrega turističnega tempa v omenjenih mestih … Tu sva se navdušila predvsem nad čudovitimi tropskimi plažami na enem delu otoka in nad čudovito naravo, ter nad do skoraj štirih tisočakov veliko gorovje na drugi strani otoka, ki ponuja ogromno možnosti za zanimive nekaj dnevne trekinge …

Pa ja! Prav imate - to potovanje se še ni zgodilo (no - vsaj meni ne) … V tem delu Azije sem bila … s prstom po zemljevidu. Moj nos na žalost do sedaj ni videl še nobene “eksotične” daljne dežele. Včasih malo “poguglam” za katerim od znancem, s katerim sem izgubila stike, in pogosto presenečeno ugotovim, da so me - prav nasprotno od mojega mnenja - včasih obkrožali zelo zanimivi ljudje. Marsikdo prav zdaj, ko jaz v Sloveniji izgubljam živce ob materinem “maltretiranju” češ: “daj se uči, da čim prej zaključiš študij in se potem posvetiš iskanju službe”, v tem trenutku živi svoje (in moje) sanje - potuje po svetu, spoznava svet in s tem tudi sebe. Zavidam jim! Pa ne v tistem slabem pomenu besede …. Le zavidam jim tisti pogum, tisto voljo, morda tudi tiste okoliščine, v katerih so se odločili, da se praktično za nekaj mesecev poslovijo od domačega okolja in se podajo v “pustolovščino” …

Tako na primer Petra, znanka iz srednje šole. Že od aprila s sopotnikom v “katrci” potujeta po Aziji - njun cilja sta bila predvsem Pakistan in Indija. Njuno avanturo in vtise, če se le da, opisujeta na blogu: http://korakzakorakom.blogspot.com/

Kot pravim - zelo rada bi tudi sama nekoč potovala na tak način. Želim si spoznavati življenje in drugačno kulturo v tujih, oddaljenih deželah. Prebiram potopise, gledam dokumentarce, vpijem vsako besedo, kadar v družbi nanese na potovanja, ali pa vsaj na dopust v kateremkoli kotičku sveta, ki sicer ne predstavlja tipične počitniške destinacije večine Slovencev. Sama obnemim že ob pripovedovanju znancev, ki SPLOH kam gredo, kar ni ravno le dopust na Hrvaškem/Grčiji, ali pa silvestrovanje v Beogradu (…). Da sama ne potujem, je “krivo” kar nekaj okoliščin, o katerih na tem mestu ne bi. Hrvaška, Avstrija, Švica, Liechtenstein, Italija, Francija in Španija so bile do sedaj zgolj postojanke; predvsem zadnje tri države le kot izlet v šolskih dneh … Uh, sem brezvezna. Ta post se je že sprevrgel v smiljenje sami sebi.

Naj nadaljujem v podobnem slogu … Pri skoraj petindvajsetih dvajsetih letih se mi že skoraj zdi, da sem “najboljša leta” za brezskrbna potovanja že skoraj zamudila. Študij se namreč približuje h koncu, kasneje pa za to morda morda ne bo več primernega časa. A kaj, ko vsak tolar, ki ga ne porabim za vsakdanje stroške, dam na stran, za tisti čas, ko ne bo več študentskega statusa, ki zdaj (v mojem primeru) samo po sebi prinaša nek dohodek. V glavi imam pač neko fiksno črnogledo idejo, kako po diplomi mesece in mesece iščem zaposlitev in kako mi bodo takrat moji prihranki prišli še kako prav.

Ampak po drugi strani - če bi res imela tako močno željo, ne bi tako oklevala in iskala vse možne razloge, zakaj ja in zakaj ne … Hočem pa le, da se moje življenje ne bo sprevrglo le v dolgočasno pehanje za kariero in za navidezno popolno družino, ter med tem časom na brezupno čakanje na letni desetdnevni dopust …

6 komentarjev 22.02.2008

Štajerski Brendi ali nova debilna novica portala 24ur.com

Na spletni strani 24ur.com so znova uspeli objaviti debilno novico: Štajerski Brendi bi oropal banko.

Hej, saj vseeno če je novica debilna, glavno da prinese dovolj klikov in obiska. In ob takšni novici se mi prav zazdi, da je celotna novica morda celo plačana s strani glavnega akterja, kajti to je že tretja “novica” o njem. Ne vem, le domnevam.

In vseeno je, če se bodo ljudje zgražali - namen (beri: obisk) je bil dosežen. Bljak.

Dodaj komentar 19.02.2008