Zmešnjava

Seksualna afera Maxa Mosleya

Bulevarski časnik News of the World navaja, da naj bi Max Mosley, predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA), sodeloval v sado-mazo orgiji s petimi prostitutkami, pri tem pa bil oblečen v nacistično uniformo.

Novico si lahko preberete tukaj.

Ob tem se sprašujem, kako je lahko Mosley, katerega oče je ustanovil britansko zvezo nacistov in na svojo poroko povabil tudi Adolfa Hitlerja, v orgijo “vnesel” nacistične uniforme. Verjetno bi sam škandal tako ali tako dvignil ogromno prahu, toda brez “nacističnih” dodatkov bi bila afera prikazana z nekoliko drugačnega zornega kota kot sedaj. Posebej zato, ker je Mosley glavni pobudnik protirasistične kampanije, ki je nastala po rasističnih žaljivkah španskih navijačev Lewisu Hamiltonu med testiranji v Barceloni. Med orgijo naj bi 67-letnik bičal prostituki, oblečeni v zaporniška oblačila, ko so jih nosili ujetniki v koncentracijskih taboriščih.

Zanimivo bo videti, kako se bo Mosley opredelil do afere. Peturni video in slike naj bi bili zelo nazorni - če so seveda avtentični.

 Edit: Danes o tem na svojem blogu piše tudi Seks.

Dodaj komentar 30.03.2008

Afera Lidl buri duhove v Nemčiji

V današnji izdaji nemški časnik Der Stern obsežno poroča o aferi Lidl. Omenjena trgovska veriga, ki ima v Nemčiji več kot 2700 trgovin, je namreč več mesecev skrivoma vohunila za svojimi sodelavci.

Nemški časnik Der Stern je razkril afero Lidl in v današnji izdaji obsežno poroča o aferi. Lidl je namreč najel detektivsko agencijo, katere detektivi so skozi več mesecev vohunili za zaposlenimi. Vohunjenje je potekalo po ustaljenem vzorcu: v določeni trgovini so detektivi v ponedeljek namestili od pet do deset miniaturnih varnostnih kamer pod pretvezo, da so te namenjene za odkrivanje tatov, v resnici pa so vohunili za zaposlenimi, saj so bile kamere postavljene tudi v garderobah.

Stern je dobil več sto strani internih Lidlovih dokumentov, ki razkrivajo, da so bili med drugim zabeleženi podatki, kako pogosto in kdaj se zaposleni odpravijo na stranišče, kdo ima s kom morebitno ljubezensko zvezo, kdo je po mnenju detektivov nesposoben oziroma preveč zaprt vase in deluje preveč naivno. Gre za grob poseg v privatno sfero zaposlenih, na kar kažejo tudi nasledji citati, ki jih je objavil Stern:

»Gospa K.se v privatnem pogovoru, ki ga opravlja preko mobilnega telefona, pritožuje nad tem, da ne more iti v miru na pavzo. Razlog: Gospa M. in gospod H. si ne odpreta svoje blagajne in mora zato še naprej zasedati blagajno št. 2. Citat gospe K.:”Samo zaradi tega ker sta oba preveč lena, da bi si odprla blagajno, sploh ne morem iti v miru na pavzo.”«

»Gospa M. bi rada med pavzo telefonirala z mobitelom, ki ima predplačniško kartico, ta pa jo opomni, da ima le še 85 centov na računu. Ko končno dobi prijateljico, s katero bi rada zvečer skupaj kuhala, ji pove, da bo to možno le, če je že dobila akontacijo plače, kajti v nasprotnem primeru nima denarja za nakupovanje.«

»Gospa N. je tetovirana na obeh podlahtih, tetovaže pa izgledajo kot lastno delo. Starejši kupci bi jih lahko razumeli kot zaporniške tetovaže. Gospo N. bi morali opozoriti, da si zakrije podlahte med delovnim časom, predvsem takrat, ko je na blagajni.«

»Gospa C. in gospa S. zapuščata poslovalnico in se odpravljata na izobraževanje v Braunschweig. Obe se negativno izražata glede prihajajočega izobraževanja, ne razumeta namena in cilja. Obe upata, da bo čas hitro minil, aktivno sodelovanje pri izobraževanju obe že vnaprej zavračata.«

Afera Lidl je bila tudi ena izmed tem v včerašnji oddaji Stern TV, ki jo vodi Günter Jauch. V oddaji je gostovala ena izmed blagajničark, ki je dobila odpoved zaradi dejstva, da je si je domnevno (bazirano na osnovi videonadzora nad blagajno) prisvojila kupone za prazno embalažo. Blagajničarko so odpustili (v oddaji je pokazala odpovedno pismo Lidla, napisano z roko), šele med postopkom na delovnem sodišču pa je od svojega odvetnika izvedela za posneteke. Delovno sodišče ji je prisodilo odškodnino in odpravnino v višini 20.000 evrov.

Lidl je sprva zanikal, da naj bi uporabljal kamere za nadzor delavcev, nakar je Jürgen Kisseberth, član Lidlovega poslovodstva, priznal, da je v določenih primerih res prišlo do vohunjenja: »Trenutno ne morem izključiti, da so za to morda obstajali nalogi.«

Nemci so seveda zgroženi, saj delovanje tajne vzhodnonemške policije “Stasi” še ni pozabljeno. Sindikati so ogorčeni, zadeva pa bo zagotovo dobila epilog.

Ob tem ne gre prezreti dejstva, da Lidlove poslovalnice obstajajo tudi v Sloveniji. Je možno, da se kaj takšnega zgodi tudi pri nas?

1 komentar 27.03.2008

Velikonočni zajec

Slikano sicer že lani, saj letošnji prazniki zaradi obupnega vremena povsem nenavdihujoči.

Dodaj komentar 22.03.2008

Meso za strogi post

Danes naj bi bil strogi post. Kakšen pomen ima to v samem krščanstvu ne vem natančno, saj se kljub temu, da so doma dokaj verni, v to nisem nikoli spuščala. No, kot da tudi oni vedo. Važno je samo, da se za ta dan ne je mesa. Če prav razumem, se naj bi na ta dan na sploh malo manj jedlo kot ponavadi, toda v našem okolju je predvsem poudarek predvsem na “prepoved” hranjenju z mesom.

Sama nisem nikoli čutila potrebe za postenje iz kakršnegakoli razloga, čeprav pa verjamem, da v samem bistvu to niti ni slaba ideja … V najstniških letih sem domače na veliki petek pogosto jezila z zajtrki s sendviči s salamo in podobnimi mesnimi izdelki, saj sem bila od nekdaj precej samosvoja in uporniška glede spoštovanja krščansko-cerkvenih navad in jim s tem povzročala precej preglavic, čeprav (še vedno) verjamem, da vse te običaje ne izvajajo iz kakršnih globokih, poduhovljenih verskih čustvih, ampak ker se pač tako spodobi, ker tako pravijo v Cerkvi in seveda, ker to počnejo tudi vsi sovaščani. Dandanes raje uporabljam taktiko “nevtralnosti” in se tudi sama na ta dan raje vzdržim mesa in se tolažim, da s tem vsaj malo pokažem nekaj spoštovanja do vsega tega prazničnega vzdušja in s tem tudi do družine.

Danes me je spet prijelo malo “žlehtnobe” da se na ta dan malce pošlim z idejo na meso, saj sem pravkar obujala spomine na luštno “mesno” večerjo pred nekaj dnevi … Za kosilo bodo seveda kljub temu ribe.

Z Robijem sva si privoščila večerjo v eni od srbskih restavracij v Mariboru, v restavraciji Gala Žar, ki se je baje na Lentu (po pripovedovanju znancev, sama ne vem zagotovo) razvila iz “pajzlčka” podobnega mini prostora v kar prostorno restavracijo, kjer ponujajo prave srbske jedi, s poudarkom predvsem na mesnih jedi, pripravljenih na žaru oz. baje na pravem srbskem roštilju. Morda bi predvsem Irena Sirena tu uživala, saj večkrat omeni svoje navdušenje nad čevapi, kajti tu ponujajo čevapčiče pripravljene na več načinov. Imajo navadne, “bugarske”, polnjene, špikane, čevape ala “šiš”¹ in “ljute” (verjetno pekoče). Ker nikoli nisem bila v Srbijo, dejansko ne morem primerjati, ali je lastnikom Gala Žara dejansko uspelo pričarati atmosfero, kot naj bi pasala v tako restavracijo. Svoje doda prijazna postrežba, vključno z diskretnim načinom plačila računa, kjer se, kot ti prinese lično med usnjenimi platnicami pospravljen račun, natakar diskretno umakne, ne pa da živčno stoji pred mizo in čaka, da gosti uspejo najti drobiž oz. kartico.

Na stenah restavracije je kar nekaj portretov Tita, ne vem pa, kaj na stenah delajo preproge, ki se jih da kupiti predvsem v Dipotu; iz zvočnikov pa seveda ne prihaja trendovska glasba, ampak vrtijo le srbske izvajalce. Čeprav pa nama zadnjič ni bilo jasno, kaj med hiti Cece in ostalih (žal ne poznam izvajalcev) delajo tudi skladbe Jasmina Stavrosa.

Tito, levo pa preproga iz Dipota. Slika je kot ostale je res grozne kvalitete, saj sem slikala z telefonom, tu pa tudi zoom-irala iz drugega dela tega prostora.

Naročila sva si “mešano meso gala”, ki vsebuje malo pleskavico, belo vešalico, uštipac in pikantno kobasico, ter lepinje (všeč mi je, da dobiš zelo tople) in seveda mojo najljubšo šopsko solato. Porcijo glavne jedi sva si kar razdelila na pol, saj je bila že kar pozna ura za tako težko hrano, pa tudi sama niti v sanjah ne zmorem pojesti celo porcijo, saj je vse skupaj zelo nasitno. Pa tudi tolikšne “koncentracije” mesa nisem vajena.

Mimogrede, ob tem sva razmišljala, kako pravzaprav pri nas ni neke pestre ponudbe tuje kuhinje. Ne vem kako je v Ljubljani, kjer bi po logiki morala biti največja izbira, ali drugod po Sloveniji, toda v Mariboru ni ravno neke konkurence glede restavracij, ki bi ponujale tujo kuhinjo … Špagetarij in picerij ne štejem, potem je nekaj kitajskih restavracij, dva ali tri ponudnika mehiško in/ali kubanske hrane (kao), baje da je nekje indijska restavracija, itak dosti ponudnikov hrane iz bivših so-republik … in McDonalds, seveda.

1. ne vem kako izgledajo[nazaj]

6 komentarjev 21.03.2008

Komunikacija

Pridem domov, kjer me čaka kosilo … Samo še ugotovim, kaj je “prat ror”, kot je napisano na sporočilu in bomo jedli …

4 komentarjev 20.03.2008

Eccelstone, ukini že to dirko!

Danes se je z dirko za Veliko nagrado Avstralije pričela nova sezona formule 1. Kot zvesta gledalka tega športa sem komaj čakala na pričetek te sezone, saj je nekaj novih pravil - predvsem odprava sistema proti zdrsu koles, kar od dirkača zahteva dosti več samega šoferskega znanja kot zadnjih nekaj let, ter odlični rezultati Ferrarija na testiranjih, naznanjalo zanimivo sezono.

No … začelo se ni po mojem okusu, saj so rdeči zaradi okvar in napak ter tudi zaradi prevelikega tveganja obeh dirkačev, doživeli polom, polega tega, pa je zmagal še neposredni in glavni konkurent za osvojitev dirkaškega naslova. No, je pa tudi res, da dirka sama po sebi niti slučajno ni bila nezanimiva. Navsezadnje - saj formulo 1 spremljam tudi zaradi dirk samih, ne pa samo zaradi možnosti, da se z Ferrari majčko, kokicami v eni roki in potencialno z pivom v drugi, prav po moško derem v televizijo in navijam in nato sodelujem v primitivnih prepiranjih med navijači ene in na drugi strani navijači drugega moštva¹ … Mimogrede, letos sem nad Alešičevem komentiranjem obupala že po dveh zavojih.

V Melbournu je otvoritvena dirka že skoraj tradicionalno. Gledalci smo že navajeni, da se zaradi dirke in vsaj še kvalifikacij zbujamo ob nemogočih nočnih urah. Lansko sezono je bilo zadnjič, da se je dirka pričela ob štirih zjutraj po našem času, tokrat pa so štart prestavili za uro in pol. Ecclestone, šef formule ena, ki organizatorje te dirke tako ali tako izsiljuje z nočno dirko v zameno za še 10-letno pogodbo, je namreč sprejel kompromis, da se dirka odslej prične šele ob 15.30 uri in ne ob 14. uri po lokalnem času. Zamik dirke za uro in pol naj bi bil v prid evropskim gledalcem.

To nočno prebujanje mi ni nikoli delalo težav, tokrat pa očitno EMŠO že dela svoje. Kvalifikacije sem mirno prespala, za dirko pa sva se z Robijem tudi komaj uspela prebuditi. Robi se je do štarta komaj uspel zvlečti do računalnika, saj med dirko po “službeni dolžnosti” ponavadi že piše poročilo o dirki. Na tak način praktično tako ali tako nima nič od dirke, saj je ves čas razcepljen med TV ekranom, monitorjem in tipkovnico … Nekaj podobnega sem nekoč počela tudi jaz, saj sem si, sicer zgolj za svoje veselje, med dirkami tudi jaz sproti zapisovala dogajanje na stezi in rezultate. Potem pa sem ugotovila, da lahko poročila o drikah dobim tudi iz časopisov in interneta … Sem pač freak.

Anyway … Tista ura in pol zamika mi, dragi Bernie, prav nč ne koristi, hvala lepa. Prav tako je verjetno večini Evropejcev čisto vseeno, ali se zbudijo za štart drke ob štirih, ali za dirko ob pol šestih, kajti za moj okus sta obe uri nečloveško zgodnji. Če sem iskrena, je meni pravzaprav čisto vseeno, če ta dirka ostane na koledarju za v prihodnje. Zagotovljeno je, da bo tu dirka do leta 2010, nato pa je vse odvisno od tega, ali bodo Avstralci bili pripravljeni sprejeti organizacijo nočne dirke².

Kakorkoli, že naslednji teden nas v Maleziji čaka nova dirka. Tokrat ob malo bolj normalni uri, mislim da ob sedmih zjutraj … In upam tudi na boljše rezultate svojega favorita …

1. okej, to zadnje me je minilo že leta 1996[nazaj]
2. katerih fan pa jaz nisem[nazaj]

2 komentarjev 16.03.2008