Arhiv za April, 2008
April se počasi izteka in danes zvečer bodo po celi Sloveniji zagoreli kresovi, ki bodo naznanili pričetek maja, ki je “moj” mesec. Maj. Veliki traven.
Naslov objave sem si sicer “sposodil”, saj gre za naslov pesmi skupine MI2, toda primernejšega naslova se nisem domislil. Ne zaradi tega, ker ne bi bil kreativen, temveč zato, ker bolj primernega naslova ne bi našel.
Maj je mesec, ki me po zimski zaspanosti in lenobi dokončno prebudi in me navda z energijo. Zbudi me…za 1. maj. Lahko bi dejal, da se na nek način prebudim skupaj z dokončnim prihodom tega meseca. Že od malih nog sem z navdušenjem čakal, da se napis april na koledarju končno zamenja . V mesecu maju sem tudi privekal na svet, sedaj že “davnega” leta.
Da, staramo se. 
Zanimivo, da so se (tako pravi Wikipedia) je na isti dan v letu rodili Pierce Brosnan (1953). Herny Fonda (1905), Debra Winger (1955), Janet Jackson (1966), Gabriela Sabatini (1970) in Megan Fox (1986) - slednjo je pred časom omenila tudi Irena.
Peti mesec v letu sicer velja za mesec ljubezni, toda maj mi je všeč zaradi različnih razlogov. Če je april ponavadi dokaj deževen (sicer tudi maj ni brez padavin), se v maju lahko nadejamo kar nekaj sončnih dni. Vreme je že dokaj toplo in primerno za piknike (ko na žaru pristanejo čevapčiči, pleskavice, ražnjiči in ostale dobrote), izlete, začenjajo se različne prireditve na prostem.
V maju lahko pred televizijskimi zaslon uživate in se nasmejite tudi ob Evroviziji, tisti nostalgično razpoloženi pa lahko praznujejo nekdanji Dan mladosti.
Torej, maj je pred vrati. Danes pa uživajte na kresovanjih in izkoristite še zadnje trenutke aprila. Za konec pa še pesem iz naslova:
Za poslušanje potrebuješ Flash Player.
5 komentarjev
30.04.2008
Vikend, ki je za nami je bil čudovit in pravi greh bi bil, če bi se preveč zadrževala v hiši, kot je moja navada med še lepšimi poletnimi dnevi.
Temperature okoli 20 stopinj so zame idealni vremenski pogoji, ki mi dajejo še največ navdiha za rekreativne dejavnosti. Tudi ta vikend sem si dala duška - učenju za preostala dva izpita (go Karolina, go Karolina …) sem se “odpovedala” (ni bilo težko 
) ter po dolgem času večino časa preživela na “luftu”. Celo prvim bolj konkretnim letošnjim sončnim žarkom sem se prepustila - v želji, da v tem času, ko so že vsi poletno zagoreli, ne bi preveč izstopala s svojim bledikastim tenom kože. No, martinčkanja je bilo sicer kmalu konec, saj me ni iz ležalnika “pregnal” naš psiho maček (na spodnji sliki, slikano s telefonom), ki se je je kot prava zverinica spravil na mene in zahteval crkljanje.
Te dni sem prvič letos slišala tudi petje kukavic, za katero vsaj v naših krajih pravijo, da moraš ob njenem prvem slišanem petju v letu, pri sebi imeti nekaj denarja, kar nato pomeni, da boš imel vso leto dovolj denarja. Jasno - jaz ga seveda nisem imela. Ponavlja se stara zgodba, hehe. Pa si vsak začetek pomladi za šalo rečem, da bom “to leto pripravljena in v žepih vedno nosila kak kovanec”. Z vsak slučaj.
Opravila sem tudi nekaj sprehodov po okoliških vaseh in si dala duška s fotografiranjem narave … Slike niso ravno nek presežek, toda kaj več pač nisem sposobna saj svoje mašince, ki je sicer povsem običajni digitalni fotoaparat, ne obvladam povsem. Ravno včeraj sem na njem našla še nekaj meni povsem neznanih funkcij, ki jih moram še malo preučiti … če bom le našla založena navodila za uporabo, ki se sicer po prvem branju niso izkazala za uporabna.
Podala sem se na lokalni grič bližnje vasi, ki se mu bojda reče Tomažev hrib, kjer vsak 24. junij poteka “slovesnost” on dnevu državnosti. Valda z mašo, bolj zanimiv pa je kres in nato zakuske, ki sledijo po koncu. Le-te vsako leto pripravlja druga družina oz. skupina ljudi, ki se seveda vsako leto pri organizaciji te čage bolj potrudijo z izvirnostjo od organizatorja iz leta prej. Stvar sicer raste iz leta v leto - začelo se je s preprostim narezkom, nadaljevalo s postrežbo konkretnejše hrane in nepogrešljivimi zvoki harmonike … Lani pa se je po pripovedovanjih domačih na prireditvi pojavil celo sam Fredy Miler in bojda povsem navdušil očitno ne preveč izbirčno občinstvo. Letos je kot organizator napovedana neka lovska skupina, od katere seveda pričakujemo pravi lovski golaž. Hm, beat that. Morda se letos tudi sama udeležim tega, če bom tiste dni seveda sploh doma (sem namreč razpeta med domačimi kraji in Mariborom). Na zadnje sem tukaj bila še leta nazaj, ko smo kot najstniški mulci ob kresu preizkušali domača vina in zvijali rizle … nekaj metrov stran od staršev. Uf, kje so ti časi.
Torej, pogled s tega grička:
Še enkrat, čisto iz vrha, po tem ko so se že umaknili temni oblaki. Rada bi sicer bolj poudarila samo nebo, toda ne znam popravljati slik.
Kres za 1. maj že čaka, da sprosti nekaj ogljikovega dioksida in pomaga stopiti kak milimeter večnega ledu na katerem od ledenikov …
Še pogled iz vrha v dno doline … Sem še kar zadovoljna z zoom-om. 
Hrošč (ali to na prvi sliki sploh je) in mravlja sta potrpežljivo pozirala, bližnji opazovalci tega photoshooting-a pa se ob tem verjetno posmehljivo spraševali, zakaj sredi ceste čepim na tleh …
Konji so precej fotogenične živali, toda tale ni hotel priti bližje … Ovčke na pašnikih pa so me povsem ignorirale.
Tu nekje sem začela premišljevati, da sama pravzaprav sploh ne bi rada živela v velikem mestu, temveč nekje izven hrupnih in zadušljivih središč, kjer bi imela svoj mir in stik s pristno naravo na dosegu rok.
Vsekakor bi pa rada imela vsaj svoj vikend. Ne rabim veliko, lahko nekaj povsem enostavnega, s kuhinjo in kakšno sobo … Naletela sem na to zapuščeno zidanico, ki leži na čudoviti lokaciji, kar sicer na sliki ni razvidno … Malo (ali pa veliko) obnove, ali pa po potrebi nadomestna gradnja in bilo bi super zatočišče pred vsakdanjimi težavami.
Hiša/vikend s pogledom na ribnik ali jezero pa bi bila naravnost idealna kombinacija. Zelo rada sem nekje ob vodi. Pa ni nujno, da je to morje. V bistvu sploh ne bi izbrala vikenda ob morju (no, branila se ga tudi ne bi), saj je to vedno povezano z gužvo v poletnih mesecih. Bolj všeč so mi lokacije ob mirnejših jezerih ali pa ob kakšnem potočku, ki bi mirno žlubodral ob hiši … Po drugi strani pa - že zdaj živim ob potoku, kar se pred dvema letoma ni izkazalo za dobro idejo, saj naj je skoraj “odnesla” avgustovska povodenj.
Zdi se, kot da je že vse pripravljeno na poletje … Muhasti april se končuje, prazniki so že tu (Kam greste pa prvi maj?), narava je zdaj najlepša … Pa je bilo novo leto le nekaj dni nazaj … !
13 komentarjev
28.04.2008
Mamine kremšnite ponavadi res niso estetsko popolne, toda zato pa so zares okusne.
1 komentar
27.04.2008
To soboto je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekalo še eno lepotno tekmovanje, kjer pa menda glavni kriterij ni zgolj izgled tekmovalk (ja, kje pa ni), ampak nekaj štejejo tudi športni rezultati teh kandidatk. To je bila že šesta izvedba tekmovanja za Miss športa, ki ga organizira Srečko Čož, začetnik športnega marketinga pri nas in med drugim tudi ustanovitelj revije Šport, ki je sicer po menjavi “šefov” doživela preobrazbo. Dosedanje zmagovalke so bile Jana Šumi, Lea Huskič, Karmen Hribar, zloglasna, vseprisotna in bojda novopečena mamica Aneta Salihovič, ki se je kasneje zapletla v škandal, saj so jo obtožili, da je lagala glede zmage na nekem tekmovanju, ter lanska Natalija Waldhuber, ki je na letošnji prireditvi ni bilo, saj ta čas študira na Havajih (ja, ziher).
Ker sva z Robijem dobila akreditacijo za to prireditev, s katero pa kasneje niti nisva vedela, kaj početi z njo, sva se jo udeležila. No, pa tudi zaradi stripovskega bazarja, ki sva ga sicer okoli podhoda “Ajdovščina” iskala kar pol ure, saj se ga je Robi, kot ljubitelj stripov, želel udeležiti.
Zaradi nedefiniranih tehničnih težav z avtomobilom, ter delno tudi zaradi logističnih vprašanj, kot je “Kje parkirati v Ljubljani” - kar se je kasneje izkazalo za ne tako velik problem, sva se na pot odpravila z vlakom, kar pa sva obžalovala že takoj na začetku. Med vikendi namreč ni nobenih pametnih povezav do Ljubljane, stari dizelski vlak je skoraj odpovedal že pred prvo postajo in ker sredi noči potniški vlaki ne vozijo (zelo pametno, ja) sva v nedeljo zjutraj imela prvi vlak šele ob 5.45. Potovanje z vlakom, ki mi je očitno usojeno, mi je povzročilo težave tudi glede garderobe, saj bi morala s seboj vzeti čim manj stvari, ki bi bile primerne tako za celodnevno postopanje po Ljubljani, po kateri naj bi po napovedih padal dež in kasneje za prireditev. Vremenarji so torej za soboto še v petek zvečer napovedovali dež, ki ga seveda ni bilo, tako da … če se je komu od njih celi dan kolcalo, sem kriva jaz. 
Na Prešernovem trgu nama ni bilo čisto jasno kaj naj bi točno pomenila velika železna sonda (cisterna?) ter nekaj visečih lutk, z maskami na obrazu, ter z napisom, da nam nekaj zmanjkuje … Verjetno kisika … Hm, kako se temu reče? Razstava? Performans? No, nisva imela časa za daljšo debato o možni simboliki, saj sva bila še vedno pod vplivom cen v Kavarni tromostovje, kjer sva za dve beli kavi pustila 4€. Mimogrede, bela kava je v Mariboru povprečno evro in pol (plus/minus 10 centov). Včasih je bilo tako, da je bila razlika v cenah v gostinstvu med Ljubljano in drugimi mesti za okoli 20 tolarjev … zdaj pa za 100 do 120 bivših sit. In potem gostilničarji jokajo zaradi zmanjšanja števila gostov.
Dan po izselitvi iz hiše Big Brother sva naletela na najslavnejšega brezdomca ta hip, na Marka, ki so ga navdušeno pozdravljali, celo “metali v objem” številni mimoidoči, meni so padle v oči predvsem “bejbike”, ki verjetno ob popolnemu neznanemu klošarju aroganto vihale nosove in se ga ognile v velikem loku.
Kakorkoli, za prireditev Miss športa sva si uredila akreditaciji, ki pa ni pomenila nič drugega kot prost vstop, saj pred pričetkom prireditve nisva silila v zaodrje, kamor pa so po koncu spuščali verjetno vsakega, ki je to želel. Sama prireditev je bila sicer za nivo, kot je to tekmovanje, organizirana kar dobro, (vsaj meni se je tako zdelo), šepalo pa je pri sami izvedbi, predvsem pa bi lahko vse skrajšali za kakšno minuto, s tem, da bi število tekmovalk iz 24 (!!) zmanjšali na kakšnih 15. Oder je bil majhen, voditelja pa brezvezna. Brigita Bukovec je bila oblečena v nekaj čudnega (med enim izhodom celo v kavbojke), novinar Rok Plestenjak (ki so ga v poročilu iz dogodka na RTV-jevem MMC-ju preimenovali v Jana Plestenjaka ) pa se je sicer trudil duhovičiti, toda precej neuspešno.
Alenka je prišla, zapela in odšla, po tem ko sta jo voditelja dokaj predvidljivo povprašala o duetu s Slavišo Stojanovič, s katerim sta se predstavila na oddaji “Zvezde pojejo”, ki bi verjetno bolj popestril dogodek, kot že stokrat slišan Cvet z juga, ter o njenem očitno napačno razumljenem navijanju za hrvaški Hajduk.
Nadiya Bychkova in Miha Vodičar sta definitivno prejela navečji aplavz ta večer, saj sta navdušila s svojima nastopoma, moške pa je “užalostilo” predvsem to, da Nadja bojda ni bila sprejeta na to tekmovanje, ker pač nima slovenskega državljanstva.
Kandidatke so se sicer predstavile v treh oz. štirih izhodih, od katerih je bil seveda najbolj zanimiv tisti, kjer se je vsako dekle predstavilo s svojo (športno) točko, ene bolj atraktivno, druge pa pač malo manj. Veliko je bilo plesnih elementov (bojda ukvarjanje z aerobiko zadostuje za prijavo na to tekmovanje), nekaj deklet pa je imelo tudi točko z žogami (nogometašice ni bilo nobene ). Največ odobravanja s strani občinstva so doživele tiste, ki so uprizorile kak element iz sveta borilnih veščin. Zmagovalka se sicer ukvarja z ritmično gimnastiko.
Gužva na odru …
Ninje napadajo …
Ob prihodu že skoraj pozabljenega Danijela Popovića na oder, nas je verjetno večina zavijala z očmi, vendar je po tem, ko so mu tonski mojstri pri prvi pesmi spustili napačno matrico, v drugo uspel kar dobro ogreti občinstvo z enim od svojih dveh hitov - “zapel” je seveda svojo Đuli. Po koncu uradnega dela je sicer še nekaj časa zabaval občinstvo, nato pa izginil iz odra, kar pa sem opazila šele po pol ure.
Zapeli so še ex Parni Valjak - Aki Rahimovski (žal ni nastopil s kakšnim od hitrov iz “prešnje” kariere), ter Turbo Angels, ki očitno na nastope s seboj ne nosijo več harmonike .
Ob razglasitvi zmagovalk so si dekleta seveda prijateljsko in nevoščljivo skočile v objem. Zmagovalne kandidatke so bile:
Miss športa: Pia Arhar (za nagrado je med drugim dobila tudi avtomobil)
Prva spremljevalka: Suzana Zekovič
Druga spremljevalka: Špela Hojnik
Miss fotogeničnosti: Maja Jamnik
Več fotografij samih tekmovalk pa na blogu Bube Švabe, še več pa na www.revijasport.com (http://www.revijasport.com/galerije/utrinki_s_prireditve_miss_sporta_2008_-_prvi_del.html).
Po koncu sva odpravila še v zaodrje, kjer je Robi želel dobiti kakšno izjavo od “udeležencev”, vendar se jih je večina kar hitro razbežala, razen tistih, ki jim je seveda godilo kazanje pred kamerami. Z enim izmed fotografov sem imela zabavno srečanje, saj me je prosil, če me lahko slika, saj imam tako super frizuro in ob tem stegoval roke proti mojim lasem. Po moji WTF reakciji v mislih, češ: “Ne se delat norca, no”, sem v smehu seveda odklonila. Nekaj podobnega se mi je zgodilo tudi včeraj. Tovrstne pohvale sicer tako ali tako ne znam sprejemati. Robi pravi, da “občuduje” mojo samozavest.
Nekaj pred polnočjo sva se tudi sama odpravila v “noč”, skozi dala nekaj lokalov in ugotovila, da je kljub vsem kritikam ponoči v Ljubljani vseeno več dogajanja kot drugje pri nas. Zjutraj pa zopet na vlak. 
2 komentarjev
23.04.2008
Nikoli nisem imela težav s telesno težo, za svojo velikost sem jih vedno imela ravno toliko, da mi ni nihče mogel očitati kakšnih težav s prehrano. Zadnja leta sem zaradi učenja za izpite sicer večino časa več ali manj na riti, na hrano pa nisem nikoli imela navado posebej paziti, tako da so se počasi začenjale kopičiti maščobne blazinice na najbolj neugodnih mestih.
Lansko leto ravno tak čas, sem bila sredi intenzivnega hujšanja. Skoraj vsak dan sem pridno hodila na fitnes, naštudirala nekaj člankov o pravilnem načinu hujšanja, skrbno pazila na prehrano in se sicer s težkim srcem, a uspešno odrekala svojim najljubšim sladnim dobrotam - sladkarije tako ali tako niso po mojem okusu. V dobrih petih, šestih mesecih sem se znebila dobrih 6 kilogramov, konec poletja pa je bilo vsega konec, saj med delom in učenjem nisem več našla časa za “sebe”. Rekreacijo sem opustila, pri hrani pa počasi zopet zašla na stara pota. McDonald’s (dobro, tu tako ali tako jem samo solato … kar pa je tudi slaba tolažba, saj ima samo preliv več kot 500 kalorij), pohana hrana, meso ob nemogočih urah, vrečka kokic pred televizijo … Malenkosti, zaradi katerih bo letošnje preoblačenje v kopalke spet stvar, ob kateri me bo bolela glava.
Včeraj sem sicer končno dosegla svojo mejo - skoraj na večer sem si privoščila krožnik domačih, v masti pogretih in slastno hrustljavih ocvirkov. Po tem, ko sem jih pojedla, me je sicer obšla slaba vest in želja po bruhanju, ter misel: “Spravi že enkrat to svojo leno rit na kolo in na vse pohodniške točke, ki jih načrtuješ že dve leti in nehaj jest stvari, za katere več, da redijo, z izgovorom, da je to bilo zadnjič!”
11 komentarjev
14.04.2008
Ker se je danes Karolina mudila v okolici Domžal, sem se z dvema kolegoma podal na celjski sejem, kjer od 10. do 13. aprila potekajo 16. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE, 8. sejem MOTO BOOM, 6. razstava GOSPODARSKIH VOZIL ter 7. sejem LOGOTRANS.
Pot do Celja je minila hitro, brez zastojev, pa tudi parkirni prostor smo našli dokaj hitro. Motil nas je le dež, ki je neusmiljeno padal. Na sejmu se je zgrinjalo kar nekaj ljudi, seveda pa so nas najbolj zanimali motorji ter avtomobili.
Malo sem pofotkal zadeve s svojim skromnim mobilnikom, zato niso vrhunske kvalitete, ampak za silo bo.
Tale motor mi je bil kar všeč:
Tale pa je imel v sebi ameriški pridih:
Eden izmed kolegov je obnemel ko je videl ti dve hostesi. Redko se zgodi, da onemi . Mislim celo, da je imel za nekaj sekund odprta usta. Verjetno so bile za to “krive” zelo tesne hlače na obeh hostesah.
Všeč mi je bil tale Lamborghini:
Tudi tale Audi ni slab…
S tem tukaj pa se ne bi zabavali. Lepenka, fuj
Še nekaj fotk:
1 komentar
12.04.2008
Gospod, kazen boste plačali, nimate vinjete!"
"Pa saj je ne rabim, ker se vozim samo po Slovenski cesti!"
"Že, že, a včeraj ste se peljali po novi ljubljanski obvoznici!"
"Kako pa to veste?"
"Omet imate za brisalcem!"
