Zmešnjava

Išče se stanovanje v Ljubljani

20.06.2008

Spet se selim. No, vsaj kot kaže te dni¹. V Mariboru sem zamenjala že 4 podnajemniška stanovanja, tokrat pa se od njega po skoraj šestih letih poslavljam in odhajam čez Trojane, v Ljubljano.

Robiju je namreč končno obljubljena služba. Obljubljena zato, ker pogodba še ni podpisana, zato se raje ne veseliva prehitro, saj se je na tem področju v zadnjih mesecih dogajalo marsikaj. Od skorajda sužnjelastniškega odnosa v eni od trgovskih verig, večnega honorarnega dela, do obljubljanja v stilu “jutri lahko začnete”, nato pa v zadnjem hipu “našli smo nekoga drugega” … Pošta je dosti zaslužila na račun poštnine pri pošiljanju prošenj, na odgovorih delodajalcev, glede izbire zaposlenega, pa pač malo manj. Naše firme pač ne upoštevajo niti tako osnovne norme o obvestilu nesprejetim kandidatom - kako lahko pričakujemo torej, da se na tem področju tudi v času zaposlitve ne bodo dogajale hude kršitve? No, prihajalo je tudi do takšnih ekstremov, kot je obvestilo o neizbiri kandidata, ki ga je firma poslala v treh dneh, ko je bila prošnja (oziroma po novem ponudba za delo) sploh poslana in to še preden se je iztekel tisti 8 dnevni rok od objave prostega delovnega mesta, kot je bil čas za pošiljanje prošenj. Seveda je v večini primerov izpolnjeval vse razpisane pogoje, vendar v 60% vseh primerih ni bil klican niti na razgovor, kar logično kaže na to, da se pri nas zaposluje predvsem po vnaprej dogovorjenih sporazumih. Največ tega je po izkušnjah predvsem pri oglasih, ki je pojavljajo na straneh Zavoda za zaposlovanje.

Lahko rečem, da je Maribor z okolico obrnil po dolgem in počez, vendar se vseeno ni našlo nič primernega. Roko na srce, tudi neke velike ponudbe za primerna delovna mesta ni v teh krajih, zato pač ni preostalo nič drugega, kot pokukati še na “Zahod”. Tudi tukaj je bilo sprva kar nekaj bolečih “zavrnitev”, predvsem zaradi dejstva, da pač ni iz Ljubljane in se je vsem seveda zdelo nezaslišno, da bi se plačevali potni stroški, ki bi nastali zaradi vožnje MB - LJ. Tokrat pa se je sedaj nepričakovano pojavila ponudba, ki se je pač ne da in ne sme zavrniti.

Ker seveda ne gre drugače, si morava poiskati stanovanje nekje v Ljubljani, oziroma okolici. Ali pa vsaj biti nekje, dokler se stanovanja ne najde. Iščeva garsonjero oz. 1-sobno stanovanje. Ponudbe je kot kaže kar precej, vendar so cene takšne, da te kar glava peče. Do 380€ še greva, več si pa pač ne moreva privoščiti, kajti vsaj za enkrat sama ne delam, ker moram še stvari na faksu “popucati”. Vem da bo težko najti kaj za tak denar, vendar upanje obstaja. Ve kdo za kaj primernega? :mrgreen:

Pa ravno, ko sem se nekako uspela navaditi Maribora in mi je na trenutke že postal všeč, bom menjala okolje. Še meni je malce hudo, kaj šele Robju, ki je tukaj ”born and rase”. Ne samo, da bo to tokrat prvo skupno življenje za naju, tudi sicer bo stresno. Novo okolje, kjer ne poznava praktično nikogar. Ne veva kje so dobre restavracije, kje je dobra kava … O fak … in kje je kak dober frizer …

1. upam, da v zadnjem hipu ne pride do kakšnih sprememb[nazaj]

Zapisano pod: Iz najinega sveta. .