Zmešnjava

Nepremičninski oglasi so za en drek

28.06.2008

Najina selitev v Ljubljano postaja vse bolj realnejša. Namreč, našla sva garsonjero v Šiški, ki jo “prevzameva” čez dober teden. Sicer je majhna, z 22m2 je pravzaprav melo večja od “škatlje za čevlje”, vendar se za enkrat tolaživa, da bova že zdržala kakšno leto.

Najlepše pri tem namreč je, da bo najemnina znašala “le” 250€ na mesec, kar pa kljub majhni kvadraturi, za Ljubljano niti ni veliko. Vsaj glede na ponudbo v nepremičninskih oglasih, kjer takšnih cen ne vidiš prav pogosto, za še manjše kvadrate pa lastniki pričakujejo tudi do 350 evrov - brez stroškov. Ti naju bodo prišli med 50 do 70 evrov, verjetno še dodatnih 20 evrov za internet (čeprav se še odločava med kabelskim ali pa novo Mobitelovo ponudbo), medtem ko se glede TV-ja tudi še vedno odločava med sobno anteno ali kabelsko.

Hvalabogu se je tokrat iskanje stanovanja končalo dokaj hitro. Pravzaprav ni bolj zopernega opravila … S tem imam sicer že kar nekaj izkušenj, saj sem v času študia v Mariboru zamenjala štiri podnajemniška stanovanja. Prvič sem imela srečo, saj mi je ustrezalo prvo stanovane, za katerega sem klicala in se dogovorila za ogled. Naslednji trije poiskusi so bili manj prijetni ter dolgotrajnejši. Veliko telefonskih pogovorov, veliko skoraj že neprijetnih ogledov stanovanj. Kako povedati lastnku že na ogledu, da te stanovanje ni navdušilo? Kar takoj, na licu mesta, naravnost, ali z “bom še poklicala”? Nisem zelo izbirčen človek, vendar ko sem iskala stanovanje, ki bi si ga delila z drugimi cimri, sem vedno ocenjevala še zlasti to, ali mi soba in na sploh celo stanovanje pušča dovolj maneverskega prostora, da se lahko umaknem na samo. Imam trenutke, ko mi pač ni do druženja.

Ugotovila sem predvsem to, da ljudje definitivno ne znajo “prodati” svojih stvari. Nepremičninski oglasi so povsem pomanjkljivi, skop opis ponavadi vsebuje le lokacijo, velikost in kontaktne podatke. Slike so priložene le redko. Čeprav je to, da ni slik, včasih še dobrodošlo - predvsem takrat, ko se oddaja manjše stanovanje, saj znajo slike prav skaziti realno situacijo in se ti zdi prostor še manjši, ko je v resnci. Tudi oglasi agencij, od katerih bi pričakovala, da se bodo svojega posla lotili bolj profesionalno, so taki … za en drek. Mimogrede, stanovanja nisem nikoli iskala z njihovo pomočjo. Ne maram posrednikov, sovražim dajanje provizij in napitnin, poleg tega pa še nisem slišala za nobeno dobro izkušnjo z njimi …

Če bi sama oddajala ali prodajala nepremičnino, bi se vsekakor potrudila že pri oglasu, ter skušala napisati čimveč, predvsem:

• lokacija in velikost,
• razporeditev prostorov, oprema,
• priključki,
• okolica, prometne povezave,
• od kdaj je stanovanje vseljivo,
• finančne podrobnosti - najemnina/kupnina, varščina, stroški …,
• možne zahteve.

No, pri tem slednjem lastniki stanovanj včasih res pretiravajo. Razumem, da v stanovanju ne želijo imeti velikega psa, ne vem pa, kakšno škodo lahko na opremi naredi npr. trimesečni dojenček. Ja, jasno mi je, da je lastnina lastnikova absolutna pravica in imajo vso pravico biti malo izbirčni, vseeno pa imajo včasih res čudne predstave.

Kakorkoli, dober oglas prihrani kar nekaj težav, predvsem pri klicih “informativne narave”, ko se pokliče najprej sploh za to, da se izve kolikšna je najemnina. Za 25m2 400 evrov in 1000 evrov varščine? Hvala za odgovor, ta podatek bi lahko navedli že v oglasu, pa vas zdaj ne bi motila s klicem.

22 kvadratov … Jezus! Nikoli še nisem živela v tako majhnem prostoru. Sicer je moja zdajšnja soba velika le 8m2, vendar je je stanovanje vseeno nekoliko večje, doma pa tako ali tako živim v hiši … Itak je pa to le začasna rešitev. No, se bova pa toliko bolj stiskala … dokler si ne bova začela it na živce.

Zapisano pod: Iz najinega sveta. .